Stantetova ulica 12, 2000 Maribor
070-487-686

Pokojninska reforma

Stranka ReSET v svojem programu predlaga pokojninsko reformo, ki bo:

pravična: višina pokojnine se izračuna glede na seštevek vplačanih prispevkov skozi vsa leta z upoštevanjem letne inflacije
transparentna: zavezanec bo imel konstanten vpogled nad višino vplačanih sredstev, izračunano pokojnino v danem trenutku in predviden datum upokojitve
dolgoročno vzdržna: višina pokojnine upošteva količino vplačanih sredstev, starost zavezanca ob upokojitvi in predvideno življenjsko dobo za spol z dodatkom 2 let
solidarna: do polovice sredstev, ki jih vplača zavezanec se ob smrti nameni v pokojninsko – solidarnostni sklad. Tistim, kjer se izračuna višina pokojnine nižje od praga revščine se za vsako polno leto delovne dobe poviša pokojnina za 0,5%
življenjska: vplačana sredstva zagotavljajo finančno varnost zavezančevi družini, tistim z najnižjimi dohodki pa lahko zagotovijo najem in zavarovanje bančnega kredita

Primer:
Delavec, ki celo življenje prejema povprečno bruto plačo (1568,00 €)
Mesečni prispevki od plače za pokojnino: 381,81 €
Pričetek dela: 24 let
Delovna doba: 40 let
Starost ob upokojitvi: 24 + 40 = 64 let
Predvidena življenjska doba za moškega: 81 let +2 leti = 83 let
Kupna moč plačanih prispevkov => glavnica (G) = 381,81(prispevki)*12 (mesec)*40(let) = 183.268,80 €

V obdobju do predvidene življenjske dobe + 2 leti se izplačuje naslednja kupna moč pokojnine:
Bruto pokojnina = (183.268,80 €)/((83-64)*12) = 803,81 €
Odšteje se zdravstveno zavarovanje v višini 6,36% od bruto pokojnine = 51,12€
Neto pokojnina = 752,69€

Možna predčasna upokojitev pri 61 letih in 11 mesecih (izračunana neto pokojnina v tem primeru 613,13 €)

Življenjsko zavarovanje – višina sredstev namenjena dedičem v primeru smrti pred upokojitvijo:

10 let = >  36.653,76€ (80% glavnice-> 45.817,20€)

20 let = >  64.144,08€ (70% glavnice-> 91.634,40€)

30 let = >  82.470,96€ (60% glavnice-> 137.451,60€)

40 let =>   91.634,40€ (50% glavnice-> 183.268,80€)

Če smrt nastopi po 4 letih po upokojitvi:

Glavnica 183.268,80€
Zavezančev del Solidarnostni del
91.634,40€ 91.634,40€
Poraba v 4 letih 38.582,88€
Izplačilo ob smrti 53.051,52€ 91.634,40€

Višina pokojnine

Formula za izračun bruto višine pokojnine

Pokojnina(bruto) = G/(Q – S)*12

  • G = glavnica oz. znesek vplačanih oz. evidentiranih sredstev z letnim pripisom obresti v višini inflacije*
  • Q = predvidena povprečna življenska doba za spol (vzame se statistični podatek iz predhodnjih 2 let in izračuna se povprečje) z dodatkom 2 let,
  • S = starost zavezanca ob upokojitvi

*Razlaga glavnice: Nominalna vrednost prispevkov namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačata delodajalec in delavec se evidentira na zavezančevem elektronsko vodenem Pokojninsko – varčevalnem računu. Ta sredstva hkrati služijo kot življensko zavarovanje zavezanca v primeru njegove smrti pred upokojitvijo ali kmalu po njej. Da se prepreči izgubo kupne moči denarja ob plačilu prispevkov se letno na tak račun pripišejo obresti v višini inflacije. V primeru deflacije je pripis obresti k glavnici 0. Za pripis obresti v višini inflacije garantira država, ki si vplačane prispevke od zavezanca “izposodi” za poplačila pokojnin trenutnim upokojencem.

Bruto višina pokojnine zmanjšana za obvezno zdravstveno zavarovanje je neto višina pokojnine!

Pokojnina(neto) = Pokojnina(bruto) – Zdravstveno zavarovanje

Zdravstveno zavarovanje = Pokojnina(bruto)*0,0636

POGOJ ZA UPOKOJITEV

Delavec bi se lahko upokojil, ko bi njegova izračunana pokojnina (gledano kupna moč) bila višja od zneska, ki zavezancu še zagotavlja dostojno življenje (minimalna višina pokojnine) in katera mejna vrednost se določa glede na prag revščine v danem obdobju.

Spremenljivke:

Pokojnina(min) = minimalna višina pokojnine

Pokojnina(neto) > Pokojnina(min)

Če je na podlagi glavnice neto izračunana pokojnina nižja od minimalne višine pokojnine se lahko zavezanec, kljub temu upokoji pri starosti 65 let (S = 65) ali po 40 letih delovne dobe. Za vsako polno leto delovne dobe (D) se mu doda pribitek v višini 0,5% višine izračunane pokojnine. Korigirana višina pokojnine (Pokojnina(korigirana)) zmanjšana za zdravstveno zavarovanje pri tem ne sme prekoračiti vrednosti, minimalne pokojnine.

 Pokojnina(korigirana) = Pokojnina(bruto) + (Pokojnina(bruto) * D * 0,005)

Pokojnina(korigirana) – Zdravstveno zavarovanje ≤ Pokojnina(min)

Npr.

Starost (S) = 65 let

Delovna doba (D)= 32 let

Pokojnina(bruto) = 400,00 €

Zdravstveno zavarovanje = 25,44 €

Pokojnina(neto) = 374,56 €

Pokojnina(min) = 612,00 €

———————————————

Pokojnina(min) > Pokojnina(neto)

———————————————

Pokojnina(korigirana) = 400,00 € + 400,00 € * 32 * 0,005;

Pokojnina(korigirana) = 464,00 €

Zdravstveno zavarovanje = 29,51 €

Pokojnina(neto) = 434,49 €

ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE IN SOLIDARNOST

Glavnica je ves čas razdeljena na dva dela (zavezančev in solidarnostni del). V primeru smrti se zavezančev del nameni dedičem pokojnega, solidarnostni se nameni v pokojninsko – solidarnostni sklad. Do prvega leta delovne dobe sta zavezančev in solidarnostni del v razmerju 90% proti 10%. Z vsakim polnim letom delovne dobe se zavezančev del glavnice zmanjša, solidarnostni del pa poveča za 1% pri čemer solidarnostni del nikoli ne sme presegati 50%! Ob nastopu upokojitve je ne glede na delovno dobo solidarnostni del zmeraj 50% glavnice!

Formula za življenjsko zavarovanje in solidarnost:

G(z) – zavezančev del glavnice

G(s) – solidarnostni del glavnice

G = G(z) + G(s)

G(z) = G*(90-D)/100

G(s) = G*(10+D)/100

Solidarnostni del se v primeru smrti nameni v pokojninsko – solidarnostni sklad. Ob izplačilu mesečnih pokojnin se najprej črpa sredstva iz zavezančevega dela šele nato iz solidarnostnega. Vsakoletne obresti zaradi inflacije se pripisujejo v sorazmernem deležu omenjenima deloma. Višina pokojnine se vsakoletno zvišajo glede na inflacijo – s tem se skozi vso obdobje zagotovi enaka kupna moč pokojnine. Izplačevanje pokojnine se nadaljuje do popolne porabe glavnice oz. do smrti upokojenca odvisno kaj nastopi prej!

-> v kolikor upokojenec umre pred izčrpanjem zavezančevega dela glavnice se razlika iz zavezančevega dela nameni dedičem. Celoten solidarnostni del povišan za del obresti, ki se je prišteval pa gre v pokojninsko – solidarnostni sklad.

-> v kolikor se izčrpa celoten zavezančev del glavnice, dediči ne dobijo nič, ves ostanek v solidarnostnem delu se nameni v pokojninsko – solidarnostni sklad!

-> če se porabi vsa sredstva iz glavnice se iz pokojninskega – solidarnostnega sklada izplačuje upokojencu minimalna višina pokojnina oz. če je bila le ta nižja od minimalne višine pokojnine se izplačuje v enaki višini naprej do njegove smrti!

SOUPORABA NOVEGA IN STAREGA POKOJNINSKEGA SISTEMA

Država izplačuje pokojnino na podlagi prejetih prispevkov od prihodnjih generacij! Denar porablja za pokojnine a po novem vsakemu posamezniku evidentira vplačilo prispevkov. Del pokojnine se bo tako tistim, ki bodo nastopili pokojnino po novem izračunal po deležih glede na star in nov sistem!

SPODBUJANJE DELA

V primeru izgube službe se za socialno podporo prične črpati iz pokojninsko – varčevalnega računa. S tem bi ljudje bili bolj motivirani, da si ponovno oz. čim hitreje poiščejo novo delo.

NADALJEVANJE DELA PO DOSEŽENIH POGOJIH

V kolikor delavec po 40 letih delovne dobe ali pri starosti 65 let z delom nadaljuje v realnem sektorju ima pravico do mesečnega izplačila izračunane pokojnine, ni pa upravičen do korigirane višine pokojnine, v kolikor je izračunana pokojnina nižja od minimalno določene pokojnine. Plačani prispevki se takšnemu delavcu pripišejo k glavnici. V začetku leta se mu nato korigira višina pokojnine.

ARGUMENTI

  1. izračun pokojnine bi bil pošten, jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen od vlade
  2. s tem sistemom se ne bi več podaljševalo delovne dobe, ampak bi se nekaterim lahko celo skrajšala
  3. takšen sistem je možno izvesti takoj tudi za tiste, ki imajo samo še par let do upokojitve
  4. delavci in tudi upokojenci bi lažje dobili kredite – saj bi krediti bili zavarovani z njihovim pokojninsko – varčevalnim računom
  5. ne bi bilo potrebe po življenjskih zavarovanjih, saj bi bila v primeru smrti družina upravičena do deleža glavnice, ki je privarčevan na takšnem pokojninskem varčevalnem računu
  6. spodbudilo bi se plačevanje prispevkov in posledično bi bilo manj dela na črno, saj bi se v primeru plačevanja večjih prispevkov, delavec lahko prej upokojil – vplačan denar bi pa dobil povrnjenega ob upokojitvi v enakih deležih